Slovaški premier Robert Robert Fico je v svojem zadnjem video nagovoru ostro kritiziral trenutno politiko Evropske unije do Rusije in opozoril, da bi ta lahko unijo pripeljala do roba prepada. Po Ficovih besedah so dosrejšnji ukrepi, ki vključujejo finančno pomoč Ukrajini v višini 280 milijard evrov, številne svežnje sankcij in zamrznitev ruskega premoženja, nevarni za prihodnost evropske povezave. Fico meni, da sovraštvo do Rusije narekuje odločitve Bruslja, ki bi po njegovem mnenju lahko imele nepopravljive posledice za države članice. Slovaški premier se je posebej obregnil ob potrjene vojaške kredite in finančno podporo, ki jo Evropska unija namenja Ukrajini za vojno z Rusijo. Njegove izjave odražajo naraščajoča razhajanja znotraj unije glede vprašanja vojaške pomoči in gospodarskih omejitev proti Moskvi. Fico, ki je znan po svojem zadržanem odnosu do nadaljnjega oboroževanja Ukrajine, je s tem ponovno poudaril suverenistično držo Slovaške znotraj evropskih institucij, hkrati pa opozoril na tveganja, ki jih prinaša stopnjevanje napetosti z Rusijo.

Slovaški premier Robert Fico je ostro kritiziral vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, ki jo je označil za kršitev mednarodnega prava. Po njegovih besedah poseg predstavlja jasen dokaz razpada svetovne ureditve, ki je bila vzpostavljena po drugi svetovni vojni. Fico je svoje stališče objavil na družbenih omrežjih, kjer je poudaril, da tovrstna dejanja pričajo o globoki krizi v mednarodnih odnosih. Premier je izpostavil, da dejanja Združenih držav Amerike spodkopavajo temelje mednarodne stabilnosti. Njegove izjave odražajo kritičen odnos do zunanjepolitičnih posegov Zahoda in poudarjajo potrebo po spoštovanju suverenosti držav. Gre za eno izmed ostrejših diplomatskih kritik s strani voditelja države članice Evropske unije glede trenutnega dogajanja v Južni Ameriki, kar dodatno osvetljuje razhajanja v pogledih na globalno varnostno arhitekturo.

Slovaški premier Robert Fico je ostro kritiziral nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli in jo označil za kršitev mednarodnega prava. Po njegovih besedah ta poseg predstavlja jasen dokaz o dokončnem razpadu svetovnega reda, ki je bil vzpostavljen po drugi svetovni vojni. Fico meni, da takšna dejanja spodkopavajo stabilnost mednarodne skupnosti in kažejo na ignoriranje suverenosti držav. Premier je poudaril, da vojaško posredovanje v južnoameriški državi ne le krši temeljna načela pravne države v mednarodnem prostoru, temveč tudi poglablja geopolitične napetosti. Njegove izjave odražajo stališče, da enostranske vojaške akcije velesil ne vodijo k rešitvi kriz, ampak k destabilizaciji globalnega ravnovesja moči. Slovaški predsednik vlade je s tem ponovil svoje skeptično stališče do zunanjepolitičnih intervencij Zahoda.

Posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje in vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF), Kiril Dmitrijev, je v svoji izjavi poudaril, da desne politične sile predstavljajo edino realno upanje za prihodnost Evrope. Po njegovih besedah so prav te sile tiste, ki si upajo odkrito priznati resne težave, s katerimi se spopada Evropska unija, vključno z gospodarskim upadom, naraščajočo birokracijo in izzivi množičnih migracij. Dmitrijev je svoja stališča objavil na družbenem omrežju X, kjer je kritiziral trenutno usmeritev Bruslja. Ruski uradnik meni, da prevladujoče politične elite v Evropski uniji niso sposobne nasloviti strukturnih težav regije, kar vodi v splošno razpadanje povezave. Po Dmitrijevih navedbah desničarski politiki prepoznavajo nujnost korenitih sprememb, medtem ko trenutni birokratski aparat zgolj poglablja krizo. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov med Rusijo in Zahodom, pri čemer Moskva redno izraža podporo evropskim suverenističnim gibanjem, ki nasprotujejo trenutni politiki sankcij in vojaške pomoči Ukrajini.

Slovaški premier Robert Fico je v video novoletnem voščilu, ki ga je objavil na Facebooku, ponovno uporabil ruski jezik, s čimer je potrdil svojo zavezanost večvektorski zunanji politiki.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je ob slovaškem državnem prazniku, dnevu ustanovitve republike, napovedal, da bo Belorusija leta 2026 odprla svoje veleposlaništvo v Bratislavi. V čestitki, naslovljeni na slovaškega predsednika Petra Pellegrinija in premierja Roberta Fica, je Lukašenko izpostavil postopno širjenje dvostranskega sodelovanja in obnovo diplomatske prisotnosti v obeh prestolnicah. Po njegovih besedah je cilj tega koraka okrepitev političnih, trgovinsko-ekonomskih in humanitarnih vezi med državama. Napoved odprtja veleposlaništva sledi prizadevanjem za obnovo diplomatskih odnosov, ki so bili v preteklosti ohlajeni. Beloruska stran pričakuje, da bo polno diplomatsko predstavništvo omogočilo plodnejše skupno delo in utrdilo odnose s Slovaško znotraj evropskega prostora. Slovaška uradna stran se na napoved o odprtju novega diplomatskega predstavništva v letu 2026 še ni podrobneje odzvala, vendar Lukašenkove izjave nakazujejo na premik v smeri normalizacije odnosov med Minskom in Bratislavo.

Evropska unija namerava 24. februarja 2026, ob četrti obletnici začetka vojaške agresije v Ukrajini, sprejeti 20. paket sankcij proti Rusiji. Kot poroča nemški časnik Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Bruslju, bodo novi ukrepi osredotočeni na omejevanje potovanj za določene posameznike in zamrznitev premoženja subjektov, povezanih z ruskim režimom, znotraj držav članic povezave. Načrtovano sprejetje paketa sankcij predstavlja nadaljevanje usklajenih prizadevanj EU za stopnjevanje gospodarskega in političnega pritiska na Moskvo. Diplomati poudarjajo simbolni pomen datuma sprejetja, ki neposredno sovpada z obletnico invazije. Čeprav podrobnosti o vseh vključenih subjektih še niso v celoti znane, se pričakuje, da bodo ukrepi dodatno otežili delovanje ruskega vojaško-industrijskega kompleksa in omejili dostop do evropskega finančnega trga.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob božičnih in novoletnih praznikih poslal uradna voščila le dvema evropskima voditeljema, madžarskemu premierju Viktorju Orbanu in slovaškemu premierju Robertu Ficu. Kremelj je v izjavi za javnost poudaril, da sta Orban in Fico edina predstavnika držav članic Evropske unije, ki sta prejela takšno pozornost Moskve. Ta poteza dodatno poudarja diplomatski razkol znotraj Evrope glede odnosa do Rusije v luči vojne v Ukrajini. Poleg omenjenih evropskih voditeljev je Putin čestitke naslovil tudi na druge mednarodne zaveznike in osebnosti, vključno z voditelji Kitajske, Indije in nekaterih držav Latinske Amerike ter Afrike. Iz seznama prejemnikov je razvidno, da se ruska diplomacija osredotoča na tiste države, ki ohranjajo pragmatične odnose z Moskvo ali odkrito nasprotujejo sankcijam. Dejstvo, da sta bila izpostavljena prav Orban in Fico, pa nakazuje na njuno specifično vlogo znotraj struktur EU in NATO, kjer pogosto zastopata stališča, ki niso v skladu s prevladujočo politiko Bruslja do Kremlja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu leta poslal božična in novoletna voščila številnim tujim državnikom, pri čemer je iz seznama prejemnikov v Evropski uniji izpustil večino voditeljev. Iz Kremlja so sporočili, da so bili med redkimi evropskimi prejemniki novoletnih poslanic slovaški premier Robert Fico, madžarski predsednik vlade Viktor Orbán in srbski predsednik Aleksandar Vučić. Ruski predsednik je voščilo naslovil tudi na novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Izbor prejemnikov odraža trenutna diplomatska zavezništva in napetosti med Rusijo in Zahodom. Medtem ko so odnosi z večino članic Evropske unije zaradi ruske agresije v Ukrajini na najnižji ravni, Putin ohranja stike z voditelji, ki zagovarjajo bolj nevtralno ali Moskvi naklonjeno politiko. Fico in Orbán sta v preteklosti večkrat pozvala k normalizaciji odnosov in mirnemu reševanju sporov, kar Kremelj interpretira kot konstruktivno držo. Vključitev Donalda Trumpa na seznam pa nakazuje na pričakovanja Moskve glede morebitnih sprememb v ameriški zunanji politiki po njegovem nastopu mandata.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu leta poslal novoletne in božične poslanice številnim svetovnim voditeljem, pri čemer je opazna selektivnost pri evropskih državnikih. Med prejemniki čestitk so se letos ponovno znašli srbski predsednik Aleksandar Vučić, madžarski premier Viktor Orbán in slovaški premier Robert Fico, ki ostajajo med redkimi evropskimi voditelji z ohranjenimi diplomatskimi stiki s Kremljem. Putin je četrto leto zapored iz seznama izpustil večino voditeljev držav članic Evropske unije, ki so po ruski invaziji na Ukrajino zavzele ostro politiko sankcij. Posebno pozornost je vzbudila čestitka namenjena ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, kar nakazuje na morebitno otoplitev odnosov med Moskvo in Washingtonom po njegovi vrnitvi na oblast. V preteklem letu, ko je v Beli hiši še sedel Joe Biden, takšne geste ni bilo. Kremelj je ob tem objavil seznam, ki poleg omenjenih vključuje še kitajskega predsednika Xi Jinpinga in druge voditelje držav članic skupine BRICS ter nekaterih nekdanjih sovjetskih republik. Ta poteza Kremlja jasno odraža trenutno rusko zunanjepolitično usmeritev, ki se osredotoča na države, ki ne podpirajo zahodne politike izolacije Rusije.

Vladimir Putin je poslal novoletne čestitke in voščila za božič številnim tujim politikom, med drugim Donaldu Trumpu, Xi Jinpingu, Recepu Tayyipu Erdoganu, Viktorju Orbanu, Robertu Ficu, Aleksandru Vučiću in Narendri Modiju. Predsednik Abhazije, Badra Gunba, je prav tako poslal Putinu čestitko ob prihajajočih praznikih.

Slovaški premier Robert Fico je objavil posnetek, na katerem se vozi z rolerji skozi tunel Višneve. Posnetek je objavil na svojih družbenih omrežjih.

Na Slovaškem so odprli nov, ključen odsek avtoceste D1 pri Žilini, ki vključuje najdaljši avtocestni predor v državi. Nova avtocesta na severu Slovaške, ki je bila dokončana z zamudo, bo olajšala tranzitni promet in voznikom iz Češke skrajšala pot v Visoke in Nizke Tatre. Otvoritve se je udeležil tudi slovaški premier Robert Fico in minister za promet Jozef Ráž.

Predsednik Vučić je izjavil, da je s slovaškim predsednikom Petrom Pelegrinijem razpravljal tudi o predstavitvi Slovaške na specializirani razstavi Ekspo 2027 v Beogradu. Pellegrini je obiskal Slovake v Bačkem Petrovcu, kjer ga je sprejel Vučić.

Slovenskemu premierju Robertu Ficu se je v Bruslju pripetila nesreča. Na letališču je vozilo s stopnicami trčilo v trup vladnega letala, ki ni več sposobno za nadaljnje lete. Fico je v Bruselj pripotoval na vrh EU.

Voditelji držav EU so se po 15-urnih pogovorih dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov. Posojilo bo financirano s posojilom na finančnih trgih in bo bremenilo proračun EU, razen če Ukrajina prejme vojne reparacije. Dogovor so dosegli brez uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.

Letalo slovaškega Ministrstva za notranje zadeve, ki je pripeljalo premierja Roberta Fica v Bruselj na vrh EU-Zahodni Balkan, je bilo na bruseljskem letališču poškodovano in ni več sposobno za letenje. Do incidenta je prišlo, ko je vozilo s stopnicami poškodovalo letalo.

Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da ne bo podprl nobene sheme na ravni Evropske unije, ki bi vključevala uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje vojne v Ukrajini. Fico je poudaril, da Slovaška ne bo glasovala za niti en cent, namenjen podpori Ukrajini, saj se zavzema za mirno rešitev konflikta.

Slovaški premier Robert Fico je v Bruslju izjavil, da je Evropska unija nepravična do Srbije, ker jo vidi kot preveč ponosno in suvereno državo. Dodal je, da se Srbiji nenehno postavlja nove pogoje za vstop v EU, da bi se ta proces čim bolj zavlekel. Madžarski premier Viktor Orban je prav tako kritiziral obravnavo Srbije in jo označil za ključno državo v regiji.

Na Slovaškem je v desetih mestih potekalo več protestov proti politiki vlade premierja Roberta Fica. Protestniki so se odzvali na preglasovanje veta predsednika Petra Pellegrinija glede zakona o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti. V Bratislavi se je zbralo okoli pet tisoč ljudi, protesti pa so potekali tudi v Košicah. Opozicija obtožuje Ficovo vlado napadov na pravosodje in podpiranja mafije, poziva pa tudi k vetu na novelo kazenskega zakona.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je med obiskom na Slovaškem izrazil upanje, da Evropska unija ne bo propadla zaradi vsiljevanja jednoumlja, kot se je to zgodilo z Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Poudaril je, da obstaja težnja k prepričevanju ljudi, a če to ne gre lepo, se hitro preide na silo, da bi vsi mislili enako, kar je že videl. Izrazil je tudi istomišljenost s Ficom.

Slovaški premier Robert Fico je prejel pisno povabilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa na srečanje v Združenih državah Amerike. Fico naj bi v ZDA odpotoval prihodnje leto, kjer naj bi z Trumpom razpravljal o jedrski energetiki in drugih globalnih temah. Državni sekretar ameriškega ministrstva za energijo James P. Danly je Ficovi osebno izročil povabilo, s čimer sta državi izrazili željo po okrepitvi medvladnega sodelovanja na področju jedrske energije.

Češko bo na Svetu ministrov za okolje zastopal slovaški minister za okolje Tomaš Taraba, ker novi češki minister Petr Macinka ne bo potoval v Bruselj. Predsednik Petr Pavel ga je namreč imenoval tudi za zunanjega ministra. Za zastopanje Češke je zaprosil Filip Turek.

Slovaški premier Robert Fico je Ukrajino označil za črno luknjo, ki požira denar in ogroža prihodnost Evropske unije. Fico je na Facebooku zapisal, da Ukrajina EU stane milijarde evrov, krši racionalno gospodarsko mišljenje in ogroža stabilno prihodnost EU. Izrazil je tudi željo po pospešitvi obnovitve skupnih komisij z Rusijo za razvoj gospodarskega sodelovanja.

Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da bo blokiral vsakršno rešitev Evropske unije, ki bi financirala ukrajinske vojaške izdatke. Obtožil je zahodno Evropo, da ruska in ukrajinska življenja obravnava kot nevredna in s tem podaljšuje nesmiselno prelivanje krvi. Fico je v telefonskem pogovoru s predsednikom Evropskega sveta Antóniom Costo izrazil svoje nestrinjanje s financiranjem Ukrajine.

Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da je Ukrajina daleč od članstva v Evropski uniji, medtem ko sta Srbija in Črna gora precej bolje pripravljeni na vstop v EU, vendar se nenehno srečujeta z novimi političnimi zahtevami. Fico je poudaril, da bi članstvo Ukrajine blokirale velike države članice in kritiziral visoko stopnjo korupcije v državi. Ponovil je, da ne želi sodelovati pri financiranju vojaške opreme za Ukrajino.

Evropska unija se je odločila za trajno blokado ruskih sredstev v vrednosti 210 milijard evrov. Predsednik Evropskega sveta, Antoniu Costa, je izjavil, da bodo ta sredstva zamrznjena, dokler Moskva ne bo izvedla morebitnih izplačil Ukrajini. Rusko zunanje ministrstvo je odziv EU označilo z besedo "naperstniki".

Slovaški premier Robert Fico je zavrnil podporo dodatnemu financiranju ukrajinskih vojaških izdatkov, rekoč, da ne želi biti del Zahodne Evrope, kjer je življenje Rusov in Ukrajincev brez vrednosti. Evropska unija medtem išče načine za financiranje podpore Ukrajini v naslednjih dveh letih, o čemer bodo razpravljali voditelji bloka v Bruslju 18. in 19. decembra.

Slovaški predsednik Peter Pellegrini je zavrnil zakon o ukinitvi urada za zaščito prijaviteljev nepravilnosti, ki ga je koalicijska vlada premierja Roberta Fica sprejela v parlamentu kljub nasprotovanju opozicije. Pellegriniju se ne zdi primerno hitro sprejemanje zakona.

Slovaški parlament je potrdil vladni načrt za ukinitev neodvisnega urada, ki ščiti ljudi, ki prijavljajo korupcijo in druge kriminalne dejavnosti. Za to potezo je glasovalo 78 poslancev vladajoče koalicije pod vodstvom premierja Roberta Fica, kljub kritičnim glasovom doma in v tujini. Kritiki vključujejo opozicijo, slovaškega generalnega tožilca, Evropsko unijo ter mednarodne in lokalne nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s korupcijo. Predsednik Peter Pellegrini, sicer Ficov zaveznik, je izrazil zadržke. Zakon mora podpisati še predsednik, da postane veljaven.

Predsednik češkega parlamenta Tomio Okamura (SPD) se je na svojem prvem obisku na Slovaškem srečal s predsednikom slovaškega parlamenta Richardom Rašijem (Hlas-SD), predsednikom Petrom Pellegrinijem in premierjem Robertom Ficom (Směr-SD). Okamura je Ficu predstavil Filipa Turka (AUTO) kot potencialnega ministra. Raši je obisk ocenil kot ponovni zagon odnosov med državama. Delegacija se je udeležila tudi srečanja v formatu Slavkov z avstrijskim kolegom Walterjem Rosenkranzem (FPÖ).

Slovaški premier Robert Fico je verbalno napadel dijaka, ki je s krednimi napisi na pločniku protestiral proti njemu. Fico je dijaka pred poslanci slovaškega parlamenta povezal z opozicijskim gibanjem Progresivna Slovaška (PS) in trdil, da je morda prejel denar za marihuano. Dijaški protestnik Michal, ki nastopa pod vzdevkom Muro, je že pred tem zavrnil povezave s katerokoli politično stranko.

Madžarski premier Viktor Orban se je v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, že četrtič od začetka vojne v Ukrajini. Pogovori so potekali o dobavi nafte in plina Madžarski ter o možnih mirovnih pogajanjih glede Ukrajine.

Vladimir Putin je izjavil, da bi moral biti status Krima in Donbasa ključen del pogajanj z ZDA o rešitvi rusko-ukrajinskega konflikta. Slovaški premier Robert Fico pa je izrazil prepričanje, da bosta Krim in Donbas ostala pod ruskim nadzorom in da bo Rusija iz konflikta izšla kot zmagovalka. Fico je tudi opozoril na upadanje zanimanja Evropske unije za pokrivanje vojaških stroškov Ukrajine.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pohvalil slovaškega premierja Roberta Fica, madžarskega premierja Viktorja Orbána in verjetnega prihodnjega češkega premierja Andreja Babiša kot primere evropskih politikov, ki so pragmatični in jim je mar za svoje državljane. Lavrov je to izjavil v intervjuju za youtubovski kanal združenja Francosko-ruski dialog.

Andrej Babiš je po seji koalicijske vlade ANO, SPD in Motoristov v Průhonicah sporočil, da bo jutri predsedniku Petru Pavlu predal imena ministrov. Opozoril je, da se državnega proračuna ne da popraviti, saj naj bi manjkalo 95 milijard kron, zato meni, da ga je treba predelati.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Moskva pričakuje, da bo Washington posredoval prehodno različico načrta za rešitev v Ukrajini, ki bo dogovorjena z Evropejci in Ukrajinci. Lavrov je tudi dejal, da je Rusija med konfliktom v Ukrajini postala bolj enotna in se očistila ljudi, ki so bili neiskreni do domovine. Dodal je, da so evropske države zamudile priložnost, da bi postale enakopravne udeleženke pogajalskega procesa.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Slovaški zaradi nedavne spremembe ustave, ki med drugim uvaja določbe o suverenosti države, zlasti vprašanjih nacionalne identitete. Komisija meni, da novela ustave ogroža načela prednosti, avtonomije, učinkovitosti in enotne uporabe prava Evropske unije. Premier Robert Fico je zavrnil možnost spremembe ustave.

Ameriški generali naj bi konec naslednjega tedna obiskali Moskvo, da bi razpravljali o ameriškem načrtu za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča The Guardian.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Slovaški zaradi nedavne novele ustave, ki med drugim uvaja določbo o suverenosti države, zlasti v vprašanjih nacionalne identitete. Premier Fico pričakuje konflikt.

Slovaški premier Robert Fico je med srečanjem z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem zaprosil za okrepitev zračne obrambe Slovaške na njeni vzhodni strani. To se je zgodilo kljub temu, da je Slovaška zavrnila podporo Evropske unije Ukrajini.

Na tisoče Čehov in Slovakov je v ponedeljek s protesti obeležilo obletnico Žametne revolucije iz leta 1989, ki je končala desetletja komunistične vladavine v nekdanji Češkoslovaški. Protestniki so opozorili, da so demokratične vrednote ponovno ogrožene.

V dokumentih, povezanih z ameriškim financerjem Jeffreyjem Epsteinom, je bilo odkrito ime nekdanjega slovaškega zunanjega ministra in sedanjega svetovalca premierja Roberta Fica, Miroslava Lajčaka. Iz objavljene elektronske korespondence je razvidno, da je Epstein v pismih z neznano osebo Lajčaka označil za svojega prijatelja. Afera je tako nepričakovano dosegla Slovaško.

Slovaški premier Robert Fico je odpovedal načrtovani nagovor ob državnem prazniku, poročajo slovaški mediji. Kot razlog za odpoved so navedli virusno bolezen, ki je prizadela predsednika vlade.

Stefano Bandecchi je kritiziral Roberta Fica in njegovo politiko dohodkov v Kampaniji. Medtem se Giuseppe Conte ne želi odpovedati premierskemu položaju, kar povzroča napetosti na levi strani političnega spektra. Stranka M5S pa je branila Fica pred napadi glede nepravilnosti z oranjem v vojaški bazi, pri čemer so obtožili medije o pristranskosti in kršenju enakopravnosti.

Fox News je poročal o e-poštnih sporočilih Jeffreyja Epsteina, pri čemer se je osredotočil na izjave Karoline Leavitt, tiskovne predstavnice Donalda Trumpa, ki je objavo označila za potegavščino. Hkrati je Trumpova ekipa sprožila preiskavo Ministrstva za pravosodje in FBI o vpletenosti Billa Clintona, Larryja Summersa in Reida Hoffmana v Epsteinove dejavnosti. Demokrati so objavili e-poštna sporočila, da bi napadli Trumpa, vendar je Trump izkoristil priložnost za protinapad.

Slovaški premier Robert Fico je študentom, ki so med njegovim srečanjem z dijaki srednje šole v Popradu demonstrativno zapustili dvorano v znak podpore Ukrajini, predlagal, naj odidejo v Ukrajino in se borijo.

Ameriški odbor za nadzor predstavniškega doma je objavil približno 20.000 strani dokumentov, ki naj bi izvirali iz komunikacije pokojnega finančnika in obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Slovaški list SME je analiziral del arhiva in poročal, da je našel domnevno neposredno e-poštno korespondenco med Epsteinom in diplomatom Miroslavom Lajčakom iz leta 2018.

Slovaški premier Robert Fico je ob prihodu v Poprad, kjer je predaval o mednarodnih odnosih, naletel na proteste. Okolica je bila polna krednih napisov, študenti pa so protestirali v črnih oblačilih. Prišlo je tudi do konflikta med starejšim moškim na kolesu in protestnico s transparentom. Približno 30 študentov je predčasno zapustilo predavanje in ob tem protestno cingljalo s ključi.

Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da se bo konflikt v Ukrajini podaljšal za najmanj dve leti, če bo Evropska unija Ukrajini predala zamrznjeno rusko premoženje. Fico je opozoril, da bi načrti EU za posojilo Ukrajini iz zamrznjenih ruskih sredstev lahko še dodatno podaljšali konflikt.